sretna nova burjica

na samega silvestra nas je skoraj odpihnilo v kvarnerski zaliv. po prvem poskusu - neuspešnem (op.) prečkanja kanala med celino in cresom smo se že skoraj dogovorili s kelnarco v luki, da silvesrujemo kar pri njej. ni kazala kakšnega silnega nasprotovanja...msilim, da ji je bila ta ideja celo zelo všeč. vseeno nas je pa lastnik fino ogrete hišice na otoku prepričal, da gremo na cres čez krk. in smo šli. zametki ob cesti niso dajali ravno občutka, da se peljemo nekam na "toplejše", burja pa tudi ni kazala kakšnih znakov utrujenosti. umirila naj bi se zvečer, zato smo šli malo pohajati. vrbnik, kjer je burja dejansko prenašala naokoli stole, nas je preskrbel z odlično graševino, mesto krk s super kosilom in v valibski so nas razveselili s tem, ko so najavili odhod trajekta. prišli smo na cres. se zapeljali čezenj in na meji z lošinjem, tam, tik pred mostom parkirali za 4 dni. jedli, sončili, in počeli še marsikaj drugega...predvsem pa jokali na nedeljskem soncu, ki se je tako močno upiralo na zadnji del trajekta...je bilo treba domov- žal. tisto nedeljsko sonce pa nas je ogrelo še za nekaj časa vnaprej.
sretna nova!!!

 barve iz sivine

 osorski fetiš

 med zemljo in zrakom, med zimo in pomladjo

 ekipa na prepihu

 lonely ranger

 beketa beketa

 merry christmas

 hanging arround

 ven iz kugle

 frajer

 špeglček

opasni odsevi

december je za te stvari

danes smo 29.12.. pred dvema dnevoma sem (zdaj bi se lahko celo reklo - po dobri stari navadi) zopet pozabila nekomu voščiti za rojstni dan. groza. spet drugim nisem, spet kakšnim še bom...vsekakor pa ne bom mogla mimo dejstva, da se 31.12.2014 končuje to leto. in kot se za konec spodobi, je fajn potegnit eno črto.
preteklo leto spada v posebno knjigo. nadaljevala sem z uresničevanjem moje dolgoletne želje in sem ga preživela nekje drugje, v "službi" drugih in madonca. če tako pogledam nazaj, sem največ zaslužila prav jaz. neprecenljiva življenjska izkušnja je bila to.
pa ne samo prvih 7 mesecev iztekajočega leta, tudi vsak nadaljnji mesec je prinašal svojstvene izzive. iskanje službe. selitev nazaj v "rodno" mesto. prebijanje skozi "odselitvene" krize ( na tiste postBurkinske mislim). osvajanje trikov pametnega telefona - jap, tudi tukaj so spremembe.
ne bi na dolgo pisarila. življenje nam pač vsak dan postreže s čem novim. počasi se navajam, da me ni več strah novih izzivov. spoznala sem, da pač nisem socialni debil in lahko preživim marsikje in hudiča, tudi marsikaj. ne bojim se več prihodnosti in nekako mi je vseeno kaj ta prinaša. veselim se vsakega dneva posebej, veselih trenutkov v njih in zadnje čase se precej veselim tudi tega, da bom na moje popoldanske sprehode kmalu lahko odpeljala še kakšno bitje (na 4ih nogah - da ne bo kakšnih čudnih razmišljanj in ugibanj).
torej - za to leto sem bogatejša za:
- drugo družino, ki je doma v Bobo Dioulassu,
- kup prijateljev in znancev, ki so prav tam,
- poskočno kolo,
- vesel motor,
- zaljubljeno in malo okrušeno srce,
- znanje tkanja na malih statvah,
- male trike igranja odbojke na asfaltu ob izredno visokih temperaturah,
- tresenje riti v afriških ritmih,
- velike djembe (me čakajo doli),
- prijatelje čez lužo,
- osnovno sporazumevanje v jeziku dioula (osnovno - res osnovno),
- kakšno francosko besedo več,
- recept in napotila za pripravo dobre potice,
- skrivnosti priprave in pasteriziranja jabolčnega soka,
- udobno gnezdece v mestu priložnosti,
- osnove samovabljenja na kosila s prijatelji,
- spoznanje, da so moji prijatelji in bližnji res najboljši na svetu,
- prepevanje par kombinatnih komadov,
- imam tudi nove superge :)

ah....zdej vam pa moji najdražji, samo še voščim.
Poleg vsega lepega in poskočnega, vam voščim še:

.............................................................................................................................................................

my dear friends....for the two of you, who might be reading this one in english (and haza! you are NOT included, so please stop it right now!!!) i realised a few days ago - two exactly, that I kind of keep forgeting one friends birthday...well, it made me think a bit...but than I realised, that there is no chance of missing the 31st of december..the last day of this splendid year that's behind us.

so as people are used to do, it's time for a shor evaluation (well...sorry, in english it might be even shorter :) ).

the 2014 was a great continuation of the previous year, when I made this life changing decision of moving to Burkina Faso for one year...leaving everything and everyone "behind", not knowing what exactly will I be coming back (if ever...) :) well I made it back. wasn't really sure it was a good idea, still ain't, but I like it here anyway.

I found a job in my home town, so I kind of moved from our capital back here into this small town, where...well, to be honest...nothing really happends...but I found joy in this, and I have this strange habit that I grew to like...I kind of keep counting days to go back ti Burkina in september....

we'll see what happends...but since we're talking about this year and this is thisyears idea - it fits here, no?

well, to make it short (I'm sure you had problems just to get there - so here is your answer why I wont be doing this in french - althoug I should give it a try...)- this is why I keep saying that 2014 was a blast:

-I have a second family down in Bobo Dioulasso,

- I have a bounch of friends and met quite some people there also,
- jumpy bike,
- one happy, shiny, orange motorcycle,
- a little bit crushed heart,
- I know how to weave,
- I learned all the small tricks of playing volley-ball on the cement,
- learned to shake my "bottom" in african rhytms,
- I have one hughe djembe that I left down there,
- I made friends with some great people from across the ocean,
- I can't really get lost with my poor knowledge of Dioula,
- learned a few new words in french,
- I learned how to make potica
- I found out some secrets how to make the best apple juice ever,
- I renovated (with help from my friends) my flat back home,
- learned how to invite myself for great lunches,
- realised once again, that my friends and family are the best ever and I love them infinitively,
- learned some new songs with my choir,
- last but not least - I have new trekking shoes  :)

well..enough said...apart from everything else, all the joy and happiness, I wish you:

...................................................................................................................................................

mes cheres amis! c'eatit un anne magnifique! merci a tous pour etre la! je vous aime infiniment!

apart de tout les souhaites je vous souhaite aussi: 

 

 

 inventiveness and creativity / talent inventif et de la creativite

 trudging and zig-zaging in the woods / patauger et faire du zig-zag dans le foret

 courage and not always "cautious" jumps / du courrage et pas toujours les sauts posés

 roads for the wheels and bags for the bikes / les routes pour les rouets et des sacs pour les velos

 diversity, receiving and giving / diversite, recevoir et donner

 infinite width and clear sky / des lergeurs infinitivement et du ciel claire

 wind in your hair and good food / de vent dans cheveux et du bon repas 

 knowing that everything is possible / savoir, que tout est possible

 a lot of green, yellow, orange, blue and red / assez du vert, jaune, orange, bleu et rouge

 sincere looks in loyal friends (even those on 4 feet) / des regards sinceres et des amis loyale (meme avec 4 pieds)

 calmness in critical moments / de la tranquilite dans moments critique

 

your own rock and plenty of peace / ton roch et beaucoup de la paix

hiša še stoji...

...kljub temu, da je v zgornjem štuku na Njegov rojstni dan poplesavalo recipiši 28 nog. tempo plesa sta z ustrihanjem po strunah vodila nepovabljen gost in pihalec v orglice. :) jap, super je bilo, malček razvratniško. no, ko smo že tukaj, naj se javi tisti, ki je moj najnovejši kristal skril kar pod kavč???

ekola....seveda brez obveznega selfija ni šlo... 14 nas je noter iz sroke in placa je še ogromnooo!!!

lepe praznike vsem!!!

moj prvi "a danse!"

moje življenje je še vedno precej poškatlano. o ne, ne mislim organizirano, ne, dobesedno vse je še nekje po škatlah, škatlicah, torbah, torbicah... in vedno znova najdem kaj, kar me nasmeje, "zarosi" in slično...
malo prej sem se spotaknila ob eno smešno ljubezensko pismo, ki sem ga prejela enkrat v tem letu od mladinca v Bobju, za katerega ne moremo popolnoma garantirati, da presega dovoljenih 15 ali koliko že let :) potem pa siva knjižica, kamor sem beležila prvih par dni (kot vedno to gre pri meni in potovalnimi dnevniki) mojega prvega srečanja z burkino...
nekako takole gre:

BURKINA 2011
ponedeljek, 4.7.2011
tako! pa začnimo, pa podimo. prvič burkina! prvič sama! prvič pošteno strah > no, to bi bilo po moje "radoverah" (strah iz fjrbca). zgodaj zjutraj štarta karavana iz bistrce. vj me založi s svojim kruhom in me dostavi v trst. tam se vsedem na vlak, kjer se začne dnevni samaritanski podvig. 1) žrtvujem se starejši gospe in se namesto nje izpostavim ledeni klimi, 2) iz prve roke se seznanim s problemom prtljage in scanja, 3) doživim kaos marco-polo letališča, 4) letim v mesto pod železnim stolpom, 5) v parizu posvojim totalno izgubljeno burkinko in njenega lepega otroka. varno ju dostavim do ouage in ju predam sorodnikom. zgodi se prvi nateg, kjer se: (tukaj je narisana roka, ki kaže dva prsta) = 10 ? Burkimatika, (sledi narisana sim kartica) - sim kartica ne gre v zaklenjen telefon :(
namestim se v pavillon vert, pljuckam tonik in uživam v tišini (op.dandanes - to je zagotovo velika laž  tišina v ouagi????) UPS! piše sparini. - torej: uživam v sparini. do tega trenutka me ne piči še noben komar. :)
torek, 5.7.2011
vroče kto pes. teče iz vseh lukenj in por. zajtrkujem s sosedo iz hotela - simpatično danko saro,m ki je tukaj že dva meseca in dela v sirotišnici. potep po mestu je svojevrstna dogodivščina. motorji, kolesa, avti, kamijoni > ni da ni. ogledam si grand marche, kjer me hočejo mladci prepričati, da si ogledujem njihove izdelke (op.danes - mater, že drugi dan sem bila tako pametna, al kaj?). issa me iz "simpatičnosti" vozi okoli - zdelo se mi je da pričakuje denar, pa ga ni. no, kdo ve kje čaka? sedim v zaki, pijem hladen đus, vem, da bi na ulici dobila cenejšega, vendar mi ni žal. je mir, je senčka :) in je čudovit oboževalec - oranžnoglavi legvanček. :)
popoldne ubijamo vročino s sosedo v senci. klepetava, pripoveduje o svoji izkušnji s fantom slovencem, ki je po opisu sodeč pravi, kleni slovenček. zvečer si privoščimo večerjo v hotelu - prvovrstni hamburger in pomfrit (op.danes - jaj, če bi takrat vedela, kar vem danes o burkinski hrani in sosedi z najboljšimi avokadovimi sendviči - a ne mati Adamič?). seveda vse splaknemo s pivom ali dvema. pridruži se nizozemka, ki jo je strašno stisnilo v hrbtu. skupaj iščemo rešitev sarinih vprašanj. do 21h nam jih ne uspe najti.
sreda, 6. 7. 2011
noč je bila svojevrstni odbitek. vetrovi, dež je lil kot iz škafa - pred vsem tem pa sem se zbudila totalno prešvicana. potem, po dežju, sem se celo pokrila. :) zjutraj potegnem do 9h, pojem zajtrk in rentam bicikel  (op.danes - sem bila pa kar pogumna, danes ne vem če bi upala biciklirat po ouagi)- juhu danes bo ouaga še bolj kaotična kot je bila do sedaj. parkiram pri pošti, grem na net - ni povezave (op. danes - nič drugače). grem v zako na sok, še prej pa počekiram galerijo nuance - šik stvari, vse precej drago. v zaki pljuckam đus od ananasa, nakar pride mimo domačin, ki živi v nemčiji. strokovno ugotovi, da govorim perfektno nemščino (op.danes - ne vem al sem zamolčala kaj v ananasovem soku, al je pa on zamolčal kakšne substance - jaz pa perfektna nemščina???) - sirota jerica!!! želi, da bi skupaj šetala okrog in gladko malo zbežim. zdelo se mi je, kot da ga je evropa že malo pokvarila (op.danes - kakšna čudna razmišljanja so bila to? :)). poletim v hotel, se malo očedim in nadiham, nakar k meni prisede eno zanimivo bitje benoit po imenu. frenčl, ki je nekje po poti izgubil svoj naglas. odpraviva se po mestu, beživa pred tečnimi prodajalci na tržnici, nakupiva sadje in najdeva pravo mesto za brakino (op. danes - pivo). v mraku se vrneva nazaj, srečava saro in skupaj odletimo ven. pridružita se nam še dva lokalca, nas peljeta v super restavracijo, za katero je še boljši maqui - dikač. super zažuramo do polnoči, odidemo nazaj, se težko poslovimo (op.danes - hm..ne razumem čisto tega dela) prepričani, da se kmalu spet srečamo v sloveniji. (op. -ou jea..obožujem te plane katerim botrujejo velike količine piva :) )
četrtek, 7. 7. 2011
jutro - slabinja. taksist čaka, najel je mercedesa (dina? kje si?) - op.danes...hm, so bili pač drugi casi - a ne da dina? pojem zajtrk, spijem kafe > letim na TCV postajo > divja vožnja v bobo > prispemo > taxi prepričan da ve, kje je kafuli (op. danes - tale vožnja, mi še do danes ni jasna in kakšna sreča smao je bila, da smo našli tale naš kafuli takrat) me pelje tja > seveda ni vedel > po titovih navodilih pridemo do cilja > namestim > pride seydou > herve > ... zvečer me seydou pelje v mesto, trgovino, večerjo (op. danes - dve leti sem rabila, da sem ugotovila v katero restavracijo me je takrat peljal - mande je šik, ni kaj). kliče eva :), tuš, spanje
petek, 8. 7. 2011
zjutraj zgodnje bujenje. zacharija že spil kavo (op. to je bil predavatelj za naše tkalke - naravna barvila) in pripravil vse za nadaljevanje tečaja. ob 8h se začnejo zbirati tkalke > noro vzdušje, heci, smeh, resno delo, umirjen profesor,... > super so tele naše tkalke !!! začnemo s tečajem dioule - somogodo > wakakene, danse > n'se. zvečer greva s hervejem na žur v divjino. super plac (op. danes...hm....ne morem verjet...tale plac je imel posebno zgodbo v preteklem letu...), fajn ljudi > govorim francosko. na poti domov crkne motor, takrat prileti mimo nek vodič, ki ga herve pozna, nam da njegov motor in gremo dalje (op. jap...tole je res nekaj čudovitega..tale nesebična pomoč...). v kafuliju varnostnik srfa po netu, skajpa...(op. to ni bil bogdan!) dokler se ne prelufta soba, počnem isto tudi jaz

waw..kar ne morem verjet...tole pa je prineslo kakšno solzo v oko...sej vem, nikoli se mi ne da pisat teh dnevnikov - sploh če sem sama, ko nas je več še nekako sfolgamo...sam to brat za nazaj ej pa res neprecenljivo....

uf..zdej pa zalepim še kakšno fotko od ta prvič...

on line "dating"

i got this great surprise Skayp call the other day... my head was freshly braided (thx Vesna), I just had a great cup of Masala cay and I was chating with salimata. She has to keep me infomred with everything thats happening back home in Bobo. especially things about my loved ones, my burkinabe Kafuli family and friends. So there we were, when all of the sudden - drin, drin....
:)
The connection was great, we could even hear and see eachother.
Oh, thank you Gods of technology, thank you all the inventors of the world!!

the photo is courtesy of Salimata Traore:

z brkinske ceste

danes sem šla obiskat eno novo čudovito bitje, ki je razveselilo svoje starše in ves širni svet s svojim prihodom že enkrat sredi septembra... in ker je bil dan, in vreme nekje vmes - med dežjem in samo oblačnostjo, se mi je zdelo, da to bedo od vremena lahko razbijejo brkinske lepote. in nisem se zmotila... samo malo naprej od Zajelšja je bilo treba in spet mi je srce bilo hitreje in spet sem se kot italijanski nedeljski šofer, v iskanju dobre domače gostilne, ustavljala na vsakem vogalu. lepi so, tile naši brkini...in enkrat v eni moji prihodnosti, bom tam doma. in pika.

top (neštovišeod)5 decembre 2013

pozdravljen december,

naj ti povem, da si mi bil na ta dan lansko leto precej bolj všeč.
prvič: ni deževalo. hvala ti, ker si tako upošteval moje lanskoletne želje in stokanja po pomanjkanju snega, in si nas na tvoj prvi dan prijazno zalil s še malo več .... dežja. res, neizmerno hvaležna sem ti!
drugič: zakaj ne zaukažeš prepovedi te absurdne preprznične norije? zakaj ni višek predprazničnih dekoracij cerkvica iz kartonaste škatle na kateri piše joyeux Noel?

tretjič: ljudje bi te morali biti bolj veseli. zakaj se tukaj ne smejijo toliko kot se v burkini?
četrtič: kje za vraga naj tukaj najdem čarobni mangovec, ki bi te tvoje zimske dni obrodil svoje sadove?
petič: kratki rokavi in giro z motorjem? ja? haloooo????

sem pa vseeno hvaležna za par reči:
- ne rabim ves mesec presedet na štantu v francoskem kulturnem centru :)
- enako kot lani lahko konec meseca pričakujem nepozaben oddih  v kompaniji
- konec koncev za celo lansko edicijo tvojega meseca, saj je bil naravnost prekrasen.

Ajde december! stoj mi dobro, nasipaj mal beline, da ne pozabim kako to izgleda, poskrbi da se bomo več smejali in zaradi mene tudi če za kakšen tede izklopiš elektriko...bomo že zmogli brez cinglcongl lučkic in pocukrane đinglbels muzke. Aja, pa pridi še - tak kot si bil lani ;) Letošnjega te bom pa hvalila naslednje leto...iz udobnega bambusovega naslonjača kje v senčki bambusa...takrat ti obljubim, da te bom hvalila, ker mi bodo nevrjetno pili živce komarci.

Ajd, voli te Vida

 pa začnimo na tvoj zadnji dan December.... ena sama sreča...polna miza dobrot (na in okoli mize)

 okoliška potepanja

 travice sreče in veselja

 formacije, ki marsikaj povedo

 pisano in nasmejano

 zloženo in urejeno

 zaslepljeni um :D

 brvičke za potičke

 utečenost in ponos

 najlepejši štant na sejmu

 naš in sosedov namreč

vsakdanja vsebina torbice (arašidi, voda, njamakuji, tulifon, sache noir, denarnica in ključi od motorja)