december se je začel nabit s čustvi in le ta so se stopnjevala do njegovega konca, ko smo na kafuliski terasici v odlični družbi nazdravili novemu letu naproti.
no, in ker je naša Dina pogumna ženska, je pristala na petek 13. (in to ne prvič v 365 dnevih). na letališču sva si skočili v objem, kot se ne bi videli 10 let. iskre sreče so skakale in žgale naokoli...
assetou - naša ouagaleška gostiteljica nas (mene, dino in oba njena kufra - tukaj bo zagotovo dina pokomentirala, da je bil eden itak samo zame) je, skupaj s prijateljico naložila na motorje in odpeljala domov. prav luštno je bilo teh par dni v ouagi...
no, tukaj je par utrinkov z najinih potepanj, ker vem, da je že od septembra čakala, kaj bom objavila ;)
bisous ma soeur!
v družbi ravnatelja Assetoujine šole...gospod je študiral pri ans in prav prijetno smo poklepetali v slovenskem jeziku :)
bashir nam je kupil orjaško lubenico...vanjo smo urezali s stilom (rdeča, plava, bela...)
ena izmed voženj domov
ja, tukaj bi se pa lahko razpisali... Danfani - mangov juice smo malček razrečili in zadeve so šle svoje poti...in ne dragi moji, ne govorim o meni... ;)
ojoj, ta bi v bistvu morala biti prva...to je prva slika po ponovnem snidenju...ja, nič čudnega, da je na glavo
čist en navaden dan v Kafuliju
frisi1:z ogleda ouagaleških znamenitosti :)
frisi2: divje ženske v naravnem rezervatu Kou
frisi3: a treba sploh kaj komentirat?
:) fajn je imet obiske...in decembra se jih je potem - ta zadnji dan, zvrstilo še nekaj...bomo une obdelali januarja ;)
