svet je okrogel...

...in prav tako okrogla je tudi žoga. priznam. nisem nikakršna oboževalka športa, pri katerem se skupine ljudi poganjajo za kroglo (za katero sem bila do včeraj prepričana, da je striktno in še vedno samo črno - bela) s ciljem, da jo sosedom pribijejo v gol. ne vem zakaj, vedno sem raje gledala košarko ali pa še raje rokomet in seveda odbojko. seveda pa ne pravim, da ne cenim igralcev. sploh si ne morem predstavljat, da nekateri odigrajo celih 90 minut, tekajoč sem in tja, zdaj počasi, spet naslednjo minuto v popolnem šprintu, vmes razmišljati o taktiki, gledat kje so tvoji soigralci in še bolj na to, kje so "sovrazniki".
ja, ljubi fuzbal!
no, tukaj za fuzbal dejansko zivijo. ne samo za nacionalno ekipo, za vsakdanji sport. sanje vsakega mladenica so, da bi postal nogometas, če se le da v enem izmed evropskih klubov. danes me je eden izmed rednih obiskovalcev naše knjižnice prav nasmejal, ko me je spračeval, če bi ga lahko kako spravila v kakšen klub - pa sem mu rekla, da bi lahko povprašala v NK Transport - no, sej se ne kliče več tako - naš lokalni klub v Bistrci namreč. :) potem sem ga malce povprašala, če zna naštet vse slovenske igralce, ki igrajo v ligi prvakov - in madonca, niti enega ni znal naštet - tala pa že ne more bit dovolj resen.
Včeraj so igrali na nož z alzirci...tekma se je koncala s porazom in tisto tistino, katere te je kar malo strah. danes so se ze malo pobrali in trenutno je v zraku to, da se nekaj suslja, da so v FIFI preklicali sodnikov preklic gola - kar bi pomenilo, da so etalones izenačili in dejansko gredo na mondial.... tišina je spet napeta. po mestih potekajo manifestacije, vsi smo v pričakovanju...niti sanja se mi pa ne (če je vse to seveda sploh res) kaj si o vsem tem mislijo bratje na severu afrike in kako bodo na to odreagirali... uf, ne bi hotela bit zdejle v alžiru.

no, včeraj pred tekmo pa je bilo v mestu vse polno takšnih, po tekmi pa...

drugačnih (od tegale).:

t'kle mamo

ena vzhod - zahod!

kratka.

sicer pade sila hitro, ma ko pade, pade s stilom. in srečo ima te dni, da mu sledi luna, srebrna, velika, blizu da bi se je lahko dotaknil..in sence, ki jih meče so prav posebne.

aj giv ju sanset a borodougou mes amis:

plaža reportaža

tako, nedelja je, dan za nov zapis :)

kot se za nedeljo spodobi in čeravno ni spet mrka, jo mrknemo naokoli. in danes smo jo mrknili proti Gengeti (piši što govoriš). tja se hodi - pretežno Bobojska mularija namakat ob nedeljah. uredili so ene vrste kopališče ampak mi smo jo pihnili po stranpoteh, stran od gužve in vuala. Privat plaža pod mangovci, pred nami pa čudovita reka, le par metrov stran od izvira - neprecenljivo. med čofotanjem so nas obletavali kačji pastirji, o krokodilih ni bilo nobene sledi, kopanje pa je za nekaj časa prekinila čreda čudovitih zebujev - goveda. najprej so se skopale kravce, potem njihovi pastirji. iz sosednje vasi so prišla dekleta prat cunje, mlajši bratje so se vmes namakali in skupaj smo odkrili zlomljeno deblo palme, ki se je tako mamljivo sklanjalo čez reko. oooo, sem se vrnila nazaj v otroštvo, ko sva se z bratom namakala v tolmunih podstenjška...in prav tam sem se - sem danes ugotovila, nazadnje tudi kopala. jap..začetek avgusta. :)

in ko tako potegnem črto čez ta teden, ki je bil pravzaprav grozen. moj Trabant ni preživel srečanja z avtomobilom (predvidevamo), potem še kup drugih stvari in tale nedelja je bila res pravi balzam za dušo...nazaj k naravi, ni kaj...pomaga, pomaga močno!

ekola, paket slikovnega materiala...

 ta rdeč

 ta oranžen

 rdeč s "krilnato" senco

 uživač številka 1 in naše "morje"

 rešen iz vode...

 se  ni želel odlepit...(glej detajl na modrcu)

 eden na pristajalni stezi, drugi v letu, njegova senca na pisti

 kdo so ti norci?!

 lov na metulje končan

 jogurt in čokolada

 umik na varno

kaj me gledaš? sam zato, ker nimam repa, ha??? muuuuu

pravzaprav sem pri zadnji sliki začela razmišljat o tem, zakaj so naše krave v primerjavi s tukajšnjim govedom tako zelo glasne? tile sploh nič ne mukajo...

eclipse

jou, jou dragi moji!

ekola, letos se je zame zgodil že ta drugi "eclipse". če bi šla po slovensko, bi težko rekla, da sta se v tem letu zgodila samo dva "mrka", saj se jih je pošteno zgodilo dosti več - takšnih in drugačnih. :)
Bo boljše, če se držim besede "eclipse". torej, oba sta bila neponovljiva in v medsebojni primerjavi popolnoma drugačna. ko govorim o prvem, se lahko zahvalim glavnima protagonistoma dogodka in gospej Darji U., ki mi je za rojstni dan omogočila prisostvovanje na tem dogodku. Ja, govorim o koncertu Amadou & MAriam, ki se je zgodil aprila letos v Cankarju. Turneja "eclipse" ju je pripeljala tudi k nam in ja, bilo je mrkastično čudovito.



no in danes sem imela srečo, da opazujem na lastne (zaščitene) oči to čudo narave, dogodek, ki je posledica rotacij v tem prečudovitem vesolju. :) ko se spominjam lanskega popolnega mrka v Avstraliji in pisanja medijev o tem, se resno sprašujem kako prikrajšani so nekateri ljudje na tem svetu. Polne plaže ljudi, pripravljenih z vsemi možnimi avdio-video-foto...sredstvi, polne pričakovanja tega čudovitega dogodka in danes tukaj v Boboju... par minut pred začetkom dogajanja je okolica Kafulija utihnila. SLišalo se ni ničesar, sem pa tja kakšen motor, ki je drvel domov in od daleč balofonista, ki vadi ali pa mogoče igra v pozdrav dogodku. Kljub veliki promociji za nakup zaščitnih očal, se ljudje takšnih stvari nekam bojijo. Preseneča me to, da tudi razgledani ljudje, ki jih poznam,boniso najbolj prepičani v to, da je opazovanje mrka lahko v bilokakšnem primeru  za njih, njihove otroke in ostale koristno. Škoda. Tudi po nacionalni televiziji so opozarjali na nevarnosti opazovanja mrka in zato so se ljudje med 11. in 14.30 zaprli v varna zavetja svojih hiš in čakali, da vse hudo mine.
Ko to pišem je že 15 minut mimo mrka. Luna se je odpravila nazaj in prav tako se je na ulice Boboja nazaj vrnilo tudi življenje.
Škoda. ZAmudili so izvrsten dogodek. Razmišljala sem o tem, kako bi zagotovo jaz, če bi bila sedaj v službi kot ponavadi - ves pretekli teden namenila aktivnemu raziskovanju te tematike z otroci in jih spodbudila k varnemu opazovanju mrka....
no ja, ostanejo slike. z malo iznajdljivosti sem opremila aparat in spremljala dogajanje...vmes sem čvekulala s par ljudmi po skajpu, bila priča, kako je moj frišen nečak bruhnil po računalniku (ne vem kaj ima to, ampak vedno, ko skajpamo počne isto:) ), pomagala delat domačo nalogo na daljavo...aaaa, tehnologija in znanost - hvala vsem vpletenim, zaradi katerih je vsa ta komunikacija in vse to raziskovanje, opazovanje možno...

hvala sonce in luna!