Kot bi prdnil, je zletelo mimo. Tako hitro in tako polno vsega, kot en res ta pravi, konkretni prdec. Ni pošteno, da preteklo leto primerjam s pordcem, ampak včasih je v prdcih tudi kaj romantičnega, večkrat smešnega, večinoma skrivnostnega, predvsem pa vedno in povsod polnega presenečenj.
Ben, pustimo stat.
Prvega v novem letu smo ta trenutek. Sedim v dnevni sobi na tleh, pijem kavo in gledam ven v sončen dan. Kako skregano z logiko. Namesto da bi od zunaj, s sonca gledala noter, tiščim tukaj, na toplem.
Bamako me je razvadil. Kako hitro se človek navadi na toplo, ko prihaja z mraza, ampak tale kontra je pa malo brutalna. Sploh ko v kombiju na poti iz Benetk do Postojne, nekako ne dela gretje in je človek oblečen bolj...hm....mislim da temu stilu mi rečemo prehodno. Kratke nogavičke, supergice, neke tanke hlače...Cunje v kufru pa tako zelo zaznamovane s prahom ulic Bamaka, da so samo še za v "Gorenje".
Mislim, da ta trenutek ne bom našla besed, ki bi pošteno in pravilno opisale zadnji teden preteklega leta. Bilo je vsega, predvsem pa se je vedno, v takšnih in drugačnih trenutkih našla pot naprej, na lepše...
Bilo je glasbe, vožnje na motorju, posedanja ob čaju in Nigru...Srečevanj in druženj...
K vsemu temu kličem še v tem letu. Bodi prijazno leto. naj se končno zvezde postavijo tako, da bo za vse ljudi enako lepo, naj bodo noči za vse enako mirne...želim si, da bi privilegij moje svobode lahko uživali vsi...potujmo, razskujmo in imejmo odprte oči...pomagajmo si in se poslušajmo...imejmo se radi!
Hawk!
p.s.mislim, da gre za ponoven poskus obuditve bloga...ne vem zakaj, ampak že od začetka dvomim, da bo uspešno. :D
