what about breakfast at...

sobota, 3. aprila 2010 med 9.30 in 12.00.
3MUHE, Stari trg 30

drajunddrajsih luft balon!

what to say? 33 baloons were hiding beautiful wishes, great gifts... thank you my dear friends for a really wonderfull bumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbumbum party!!
Thank you ALL!!!

un dia en Kostrena

Včasih nam pa vseeno uspe in se odpravimo...

Seveda je najlepše takrat, ko gremo raziskovat neznano, pozabljamo pa, kako hudo lepo je, ko ugotoviš, da imaš neznano pred nosom. Tako je bilo danes. Kava v Reki. Reška tržnica. Potem pa odkritje - lungo mare v Kostreni, katerega zaključimo s fenomalnim kosilom skoraj v prvi vrsti ob morju - vsekakor pa na soncu, z odlično strežbo in super kruhki - povrh vsega drugega seveda :)

Težko je natisnit sonce in vonj po morju - vem. Če pa kaj pomaga to, da ga vsaj gledamo - ekola...malo za v pomoč.




Reka - pogled z mosta braniteljem domovine



z tim of d dej



proti Cresu vse odprto



tri v vrsto!



chain, chain, chain, chain of fools

Živel AFŽ!

s poti po otroških spominih

Včasih smo cela poletja preživljali v Banjolah pri Puli. Tam se počutimo prav domače. Pravzaprav jaz niti ne tako, kot naš oči. Madonca, če ni prav vsakega, ki smo ga srečali pozdravil tako, kot bi se sprehajali po Bistrci.

Mogoče se počutim tam tako domače, ker Banjole spominjajo na našo bistrco. Nič se v teh 30ih letih ni pravzaprav spremenilo. Kempi so isti, trgovina je tam kjer je bila in neverjetno, niti ena sama samcata nova ni zrastla gor. Gostilne so se malce spremenile, ene tri nove so, borčevski bloki so spedenani, morje pa ostaja isto...čudovito.

Skale s katerih smo tako radi skakali in so se mi zdele visoke kot nebotičnik v Ljubljani so samo malce višje skale, katerih višina ne presega 5ih metrov... In jaz? Jaz sem vedno mislila, da sem taka faca, ker sem včasih tam skakala dol...
Kako imajo otroci velike oči :)

Lepo se je vračat... sploh na en tak lep zimski dan, ko ni gneče, ni vročine, so samo čudoviti spomini. Na ljube ljudi. Na morje. Na neizmerno otroško veselje.

Lahko bi rekla - skoraj tako, kot doma.