
2012 !
maksim šoro, eto sila!
SVOBODA
( Polona Glavan )
Svoboda ni veščina, osvojena s pol možgani.
Svoboda ni urok, ki te pred samim sabo brani.
Svoboda ni projekt, ki se ga lotiš v prostem času.
Svoboda je v dihu, v gibu in v glasu.
Svoboda ni naključje, toplo in prijazno,
včasih te zapeče, ko z roko sežeš v prazno.
Svoboda se ne neha ne v zibki ne pod rušo.
Zahteva tvoj pogum, v zameno da ti dušo.
Svoboda se razkriva malim kot bojazen,
vélikim je to, kar jim drži oči narazen.
Svoboda boža grobo, ko pred njo obstaneš gol.
Lahko deliš jo z vsemi, ne moreš je imet napol.
Svoboda odmakne oblake, da greš lahko še više,
in ne zameriš ji, ko si v nasmehu smrt zariše.
V svobodi si vsi in si lahko nobeden,
in ko jo enkrat izdaš, je nikoli nisi vreden.
In ko jo enkrat izdaš, je nikoli nisi vreden.
S šolskim vprašanjem, kaj praznujemo 15. septembra, bi verjetno znal vsak državljan povezati Pariško mirovno pogodbo. In dodati boj primorskih ljudi - od čedermacev, tigrovcev do partizanov - proti tiraniji fašizma. Njihovo ljubezen in zavezanost jeziku in kulturi, za katera so se borili in ju ohranili ter njihovo neizmerno željo po tem, da bi živeli svobodno, skupaj z drugimi Slovenci v svoji domovini. In četudi se velikokrat zdrznemo, da si s svojo zgodovino nismo najbolj domači, Vstajenje Primorske (po)znamo vsi. Je naša himna! Znamo jo zapeti, vemo tudi, kdaj moramo vstati. Ne ob začetku, tako kot pri vseh drugih himnah, marveč ob refrenu.
Narava praznikov je takšna, da nas opominja na preteklost. Na zgodovino. Na slovesnostih ob prazniku dneva priključitve Primorske matični domovini, ki se vedno sklenejo himnično - z Vstajenjem Primorske - nas ugledni možje običajno opozarjajo na eno najbolj čislanih lastnosti primorskega značaja - upornost. Ključno značajsko potezo, ki je pogumnim skozi zgodovino pomagala previhariti viharje. Kar je povsem na mestu. Hkrati pa si ne moremo kaj, da se ne bi vprašali: in kako je z njo danes? Kako je s Primorsko danes? Koliko je še pogumna, svobodna, trdna, uporna in pokončna? Pogled v njeno gospodarsko življenje, žal, kaže precej opustošeno pokrajino. Z izjemo nekaj res uspešnih, večinoma visokotehnoloških podjetij, se nam pred očmi izrišejo zaprta vrata tovarn, celo tistih, ki so veljala za paradne konje, vrste odpuščenih, ponižanih in obubožanih delavcev, seznam izčrpanih in do bankrota prignanih podjetij. Vrste mladih, večinoma izobraženih, ki sedijo na zavodu za zaposlovanje. In ki prej ali slej odidejo tja, kjer pač dobijo službo. Drži - vse našteto so globalni problemi. A, ker smo dediči upornosti in pokončnosti, nam je mogoče laže prepoznati tisto, kar nam jemlje dostojanstvo tu in zdaj. In se temu upreti! Toda - ali res vemo, kdaj (in zakaj) vstati?
vir: http://primorske.si/Slovenija-in-svet/Primorska-praznuje-64-letnico-vrnitve-k-maticni-do.aspx