polonavida

Tuesday, 29 September 2015

mrkinili in zafarbali

velika rdeča luna je bila razlog, da sem v noči z nedelje na ponedeljek vstala brez težav...naštimala stativ in se malo igrala...prostora za izboljšave je še ogromno, naslednjič pa si obljubim in zapišem tukaj rped vsemi, da bom takšne mrke opazovala od kje drugje - po možnosti kje z visokega, kjer ni javne razsvetljave...ali pa nad kakšnimi širnimi planjavami...

Sunday, 6 September 2015

...prekrasen v jutru siiiiii, ostani tak lepotec nam vse dni....

S N E Ž N I K

it was about ime, da spokam svojo rit spet kaj gor. in prišlo je kar iznenada. spokala sem ruzak, psa in akcija. siriki je dobro prestal pot in vmes bruhal samo 3x, potem pa poskočno do vrha. dober dan je bil, vesela sem bila, ko sem spoznala, da sem v dobri kondiciji in prišla na vrh v zame skoraj rekordnem času...
lepo je. sonce je bilo, razgledi so bili prekrasni... še bo treba - večkrat!

preden začnete gledat slike, morate obvezno navit malo glasbene podlage:
https://www.youtube.com/watch?v=t6mIjDR5o7M

Monday, 31 August 2015

srečanja, ceste in gosenice

popolnoma sem zanemarila tole beležnico. ja, ja, sej vem kaj bosta rekla oba bralca teh zapisov - samo zato, ekr si na fejsiću in vse objavljaš tam. res je. zaradi fejsića sem popolnoma zanemarila zapisovanje tukaj in rade volje bi obljubila da bo kaj boljše, vendar ta trenutek to ne zmorem.
za mano je prekratek skok v Bobo. počutila sem se kot gastarbajter, ki celo leto služi denarce v tujini in se enkrat na leto odpravi domov na počitnice. sam jebela cesta, tri tedni so čisto premalo. najprej en teden jokaš, ker si spet tam, potem si kao v redu, potem pa zadnji teden spet jočeš, ekr veš, da se bliža dan odhoda.
ne bom opisovala vseh prigod in dogodivščin, ki so se ene načrtovane ene popolnoma ne, v teh treh tednih zgodile, te raje opisujem v živo, ko lahko zraven še maham z rokami.
za pokušino popam par slik...z grozo sem zadnji dan poti, ko sem se svaljkala v svoji superduper luksuzni postelji, ki mi jo je v istanbulu plačal turkiš erlajns, ugotovila, da sem ves čas slikarila z najnižjo možno resolucijo - res ne vem kaj sem razmišljala...
zato so slike, kar so...lahko rečem, da je to definitivno doupst z najslabšim fotomaterialom kadarkoli!

torej, je prostor za izboljšave - obilo njega!

p.s. se bom potrudila, da bom v prihodnje bolj pridna. ;)

Tuesday, 26 May 2015

ne vojnam, ne mejam, ne fašizmom

v Gorici smo se v soboto na železniški postaji zbrali istomisleči z vseh strani...nekje, na drugem koncu mesta so se pa zbrali in maširali tisti ta drugi! ne njim in njihovim idejam!!!
siamo tutti antifascisti!!!!

... and a rainbow to finish ...

Sunday, 10 May 2015

madonca brez konca...

pa saj ne moreš verjeti.... z Vesno sva se še v petek tolkli po glavah, da sva se sploh spustili v to avanturo, in potem prideva, odvrtiva in madonca! zmagava!!! ok! saj sva zmagali že kdaj prej - v taborniški kategoriji, ma halo??? zmagati absolutno pomeni to, da sva bili najboljša ekipa od 28ih, da sva premagali zagnane mladce, ki so prišli v cilj v kakšnih 3 urah - me pa v 6ih??? in ja, ravno to je največji čar bičikleta žura - to, da ne veš, kakšna je optimalna časovnica in to, da se zabavaš na kontrolnih točkah in ves čas vrtenja med čudovitimi istrskimi vasicami...
in ko imaš priložnost vse to početi v tako dobri družbi, kot se pri tabornikih vedno najde, lahko rečeš samo, da je vse skupaj sila neprecenljivo...in da zadeva preraste v kič, se zvečer še dobiš z "babami" in se imaš super, duper, fantastično...se smejiš, se hecaš, ješ super nedeljski zajtrk, se sončih na belih skalah...
ah, življenje je lepo!