it's a beautiful day

except from the SEA part...pretty much the story of my current life. :) no complaints what so ever!

Oh, I’m going to the market by the sea

Get a melon sweet like honey

And a pocketful of ginger candy

Oh, I’m walking down the road with my sandals on

Fresh bread baking in the hot sun

Got ten Rand in my pocket

Gotta get me one

Oh, I’m going to the market by the sea

Get a melon sweet like honey

And a pocketful of ginger candy

Oh, I’m walking down the road with my sandals on

Fresh bread baking in the hot sun

Got ten rand in my pocket

1

Gotta get me one

Chorus:

It’s a beautiful day

It’s a beautiful day to be down by the water

With a blanket on the sand

It’s a beautiful day

It’s a beautiful day to be down by the water

With a blanket on the sand

Oh fish frying and the smell is in the air

Sugar peanut and the mango everywhere

Follow the flavors just to get there

Oh fish frying and the smell is in the air

Sugar peanut and the mango everywhere

Follow the flavors just to get there

Ooh Lai, won’t you come try my papaya

Sings a man sitting on bamboo

I’m gonna get me one of those too

It’s a beautiful day

It’s a beautiful day to be down by the water

With a blanket on the sand

It’s a beautiful day

It’s a beautiful day to be down by the water

With a blanket on the sand

1

Rand

is the currency of South Africa

nedeljski pobeg na vas

Tako!

Kot skoraj vsako nedeljo do sedaj, se je tudi danes zgodil pobeg na kmete, ven iz hrupnega in vse bolj prašnega Boboja. Nasso je vas, ki je od Boboja oddaljena ene 15km, blizu vasi, oziroma njen del obsegajo Guenguete - plaža Boboja, kjer se mladi in stari hodijo hladit v vodo, zraven kaj dobrega pojejo in seveda tudi pijače ne manjka. No, pa to ni bil namen današnjega izleta. Šli smo na prijateljevo plantažo banan, pa koruze, pa riža. Zaselek je še par kilometrov oddaljen od asfaltne ceste, stran od vsega...spokojnost, umirjenost in neverjetna vedrina teh delovnih, skromnih ljudi.
Znotraj "broussa" so skriti razni zakladi...naselje namenjeno turizmu (po mojem predvsem toubabou-tov - belcev, ki želijo pobegniti od hrupnega mesta v mirnost vasi..), pa osamljeni zaselki in ogromne plantaže banan, kamorkoli pogled seže. In sorgho (lokalna žitarica), pa koruza, pa fižol, in prelepa polja ostrega riža...po sprehodu čez en delček riževega polja, so mi pesmi Mondin še toliko bolj všeč. Moje noge so porezane in popraskane...popikane od komarjev... tako kot so polja riža lepa in fotogenična, so po drugi strani zahrbtna in precej boleča.
Tako! IN highlight izleta...no ja, izlet sam, pa polna košara banan, pa palica sladkornega trsa, pa to, da sem prvič odkar sem tukaj videla dva primerka neizmerne ljubezni do psa in primer neizmerne ljubezni in skrbi do mačke. :)
Ekola...kuštravega psa (podoben BercJusovi Luni - za vse poznavalce - tudi po velikosti) katerega sta dve ženski totalno zadovoljnega vozili na motroju spredaj, žal nisem uspela fotografirati, ampak vsi so bili videti noro srečni. :)

LEp teden voščim vsem...pošiljam malo sonca in kakšno stopinjo Celzija, ki je tukaj odveč.

 vuala, banko bajta, sila lepo uštimana

 tihožitje z vasi

 večerne radosti (42 %o)

 lepotec pozerčina

 tradicionalna medicina - bojda pomaga za vse :)

 felix, srečko, hepi!

 smo jih posekali in jih bomo pojedli :)

 bananovec

 riž

srečka!

zeleno jutro - popoldne in oranžni prebivalci

enega jutra...fotosešn na dvorišču KAfulija... Vse, razen zelenega zabojčka, ki so ga zalaufali ta ponedeljek je sad mojega dela (no, guavajve sem sam pobrala in pojedla). vztrajno odlaganje na kompost je obrodilo bogate sadove, pa dobri odnosi s sosedi tudi (sadike citronele).
potem pa še dve za bonus...jaz po razdrtju kit in moj prvi sosed :) evo vam, bonus traka...sem redkobesedna, ker sem se strošla za kolumno, pa sem utrujena, ker smo včeraj preveč jedli... sem se odločila za zeleno temo, ker kaže na življenje, rast...včeraj je bilo pač žrtvovanih precej živali... se držim zelenega danes :)

 gvajave iz Kafulija

 moj avokado s komposta

 pomme de cannele 

 papaja s komposta

 mango na kompostu

 arašidi z njive

ORANŽNI SEKTOR

 sosed

 njegova soseda po razpustu kitovja na lasišču

P.S. OPOMBE K FOTOGRAFIJAM

Slike so obdelane, da smo si na jasnem!!! A.J. - bo šlo? ;)

zeleni zabojček - na novo v Boboju od ponedeljka dalje

nedeljski giro

nedeljsko sončno jutro se je začelo na terasi in ob njej. navsezgodaj zjutraj je veselo prepeval nanovopopravljen philipsov odstranjevalec odvečnega dlakovja (ne vem komu hvala za burkinske mehanike). po sveže stinsjenem soku grenivke sem se lotila malček branja, premikala stol za senco, malo poskajpala s par ljudmi, v nekem trenutku nam je uspela celo skajp konferenca na relaciji bobo-ljubljana-pariz (če gledamo od juga proti severu).
po poldnevu pa sva z adiara startali na en izletek do ene njene prijateljice v Koumi. na poti sva se (na srečo) obe preglajeni, ustavili še pri Bintou, ki je ravno (na njeno žalost) na tla položila skledo toja in omake (glej prejšnji zapis). no, sva se okrepčali in odpravili na pot...
koumi je mala vasica čisto blizu Boboja. na vsakem dvorišču starih hiš vidiš fetiš znamenja, ljudje so bili sila prijazni, čuti se veselje dolota. :) med hišicami raste vse živo, žitarice burkine, sprehajajo se prašički, psički in čivkajo ptički.
bil je lep dan. sonce, narava...čudovito je ven iz boboja v teh lepih zimskih dneh.

 ekipa, da te skipa!

 na dvorišču

 kažujeva jabolčka so prav okusna (indijski orešček se skriva v črni lupini)

 sorgho se sonči..enkrat bo pa dolo postal :)

 luštno je

 kartolina s poti (skoraj pred Blaisovo rezidenco)

cenzura!

To, sauce oseille

kuharski podvigi se nadaljujejo...z balkana skočimo kar sem in skuhamo najpogostejše kosilo burkincev (če ni riž, je pač to)
TO - burkinska polenta. iz namočenih koruznih zrn zmeljejo moko, potem v neke vrste škrobu (iz taiste moke - mešanica moke in vode), zakuhaš kot en štrukelj, ma v bistvu ni štrukelj, ker nabijaš po loncu kot za ene žgance...

SAUCE OSEILLE - omaka iz listov raznoraznih kislic (listi hibiskusa so bili tudi vmes, ostalo pa je neznanka), kateri smo dodali arašidovo maslo in vuala - kombinacija za vrhunsko omako!

vous etez invite!
bon apetit! bon digestion!

pasulj, bogolan in baba

bjen...se spodobi kaj napisat, ker je ravno začetek novega meseca. skoraj dva meseca sta se obrnila odkar sem tukaj in precej stvari se je zgodilo. ne vem zakaj imam še vedno občutek, kot da sem na dopustu in bo treba zdaj, dzaj začet pakirat kufre in pred tem mrzlično razmišljat kakšna darila bom komu prinesla.
ma ne, dragi moji, ne prihajam še domov.
danes se je uradno začelo šolsko leto. hijoj! prav nič ne zavidam učiteljicam in učiteljem, ki delajo v šolstvu v Burkini. v majhnih učilnicah se tare učencev - prav res. slike, ki smo jih od vedno poznali iz afrike, ko otroci posedajo po tleh, v ozadju najdeš tiste, ki spijo, v ospredju tiste z visoko dvignjenimi rokami...žal je vse tako. in ja, tudi tablice so še kako aktualne. seveda se tudi šole med seboj razlikujejo, ampak nekaj je enako vsem. danes, ko so tako ponosno vsi maširali mimo Kafulija v šolo, vsi v lepih, čednih, novih oblačilih, ogromno otrok z novimi kolesi in vsi v spremstvu ponosnih staršev. šolstvo namreč stane tako, kot smo si mi vedno želeli, da nam ne bi bilo treba v šolo, tako si oni želijo ravno obratno.
ma ja...no, sem v glavnem mislila na moje burkinske kolege in tako kot nisem zavidala kolegicam v bivši (zdaj res lahko rečem že tako, saj sem prejela svojo zadnjo plačo še 10.septembra) službi, ne zavidam njim ta teden. predvsem pa je nekaj - poslušajte dobro cicibanke! ko si mislimo kako hrupno je v sobi - ne! to ni nič, verjemite mi. od zdaj naprej bom jemala glasnost v sobi povsem drugače.
in preden se je začel ves ta rompompom okrog začetka novega šolskega leta sem:
1. skuhala ziher edini in najboljši pasulj v mestu iz lokalnega fižola, brez dodatka prašiča (razen če niso ostali slovenci istočasno posegali po enakih gurmanskih eksperimentih)

2. pomagala pri bogolanih (za kar ugtavljam, da so v treh letih res postali ena moja afriška strast in sem postala že res prava profi)

3. bila na koncertu ob otvoritvo sezone v CCFu  (kulturni francoski center pri inštitutu) - jer nas je zabaval sam Baba Commandant, pred njim pa smo imeli priložnost ogleda finalnega dela ene vrste talentov za otroke (no ja...), zadnji bend je zmotila huda nevihta. Stisnili smo se pod orjaško paillotko (uto) in počakali da mine.

lepa je jesen v Boboju. listje se drži dreves, mandarine so se pojavile na tržnicah in vroče je ku pes. :)

africa fun. mali cola. faso faso!!!

faso - faso!!!

Na zdravje! Sante!
faso-faso nazdravljam uspešnemu zaključku moje prve večje delovne akcije tukaj, v Kafuliju.  Za nami je trotedenska tortura z nitmi, ki so se ničkolikokrat zapletle in zavozlale, iztaknile in pobegnile, zamešale in mešale utrujene glave vztrajnega delovnega ljudstva - naših slušateljic, žensk iz boboja.
konec koncev jim je delo steklo kot namazano, izpod pridnih in spretnih prstov so se stkale tkanine, ki kažejo na to, kako trdne in močne so ženske tukaj.
presenetljivo sem se tudi jaz našla v tem delu. z velkim veseljem sem se usedala za proste stroje in pomagala tkakti, sploh pa so ženske kmalu ugotovile, da selam vrhunske "bobine" - ne vem kako se temu reče po slovensko - to bi bil ta majhen kolešček v šivalnem stroju, ki ga daš spodaj - drugače se pa pri tkanju zatakne v ladjico s katero potem tkeš. ja, specializirala sem se za bobinage - tako kot treba, sede na tleh, z nogami iztegnjenimi tja dol, z roko vešče vrteč kolovrat in sdrugo roko usmerjat tok niti. Vrhunsko.
Spoznala sem, da me kljub vsemu kaosu, ki lahko zavlada, ko se kaj zaplete in kaj izgubi, vse to sila pomirja in resno se poigravam z mislijo o nakupu vitalnih delov...in nadalnjem švasanju konstrukcije doma...nevarne so te misli...že djembe, ki sem si jih omislila so sila velike in o tem, kako zelo, zelo tezke so, nima niti smisla govorit..
Ne bom se ukvarjala s tem, kaj bom. Odločila sem se, da bom uživala vsak sleherni trenutek, pa četudi tako kot danes, ko sem se s čarobnim tepihom ves ljubi dan premikala za senco in preklepetala cel dan z vami, dragimi prijatelji, mojo drago družino..ja, to nedeljo sem si prav privoščila in prav super je ...
naokoli vlada kaos. z ene strani kafulija se sliši glasba poroke, na drugi strani imajo krst in prav goste te zabave sem danes zasačila med prečenjem našega dvorišča. :) ha, otroka sta preskočila bodečo žico, ker sta prišla (tako sta mi razložila) brat v knjižnico. Skozi zaklenjena vrata, čez bodečo žico? ja, to pa je entuzijazem...
še zdaj mi je žal, da jima nisem namesto moralk pod nos podtaknila vsakemu eno knjigo in zahtevala, da "odsedita" svoje in prebereta vsaj 100 strani. :)
no, sta se pokesala in sta šla. na koncu sta priznala, da sta prišla robutat gvajave, ki jih sploh ni več?? ne vem, včasih jih res ne razumem. :)
no, pred mano so novi izzivi...navezala sem stike z lokalnimi skavti, iščem ideje za kakšne dobre izdelke, ki bi se prodajali v Muhah, veselim se slehernega dneva...
aja, pa last bat not list...prejšnji vikend sem obolela...kako všeč mi je, ko postavijo diagnozo (potem, ko smo s krvnimi preiskavami ovrgli vse tifuse in malarije) da gre samo za La fatique - utrujenost. Oooo, kako ljubim to deželico!
Haleluja prijatelji, prejz d lord!!!

 malček osladno, a ne da? začeli z burkinsko, končamo s slovensko - v bistvu so želele stkati francosko, pa..

 utrinek z zaključne ceremonije - prvi plan - končni izdelki tečajnic

 skozi ostro oko sestrinega aparata ne uide nič

 africa fun - quite ok

 Mali - cola - tres tres sucre! jihaaa!

nedeljska idila v pisarni :)

ma nisem mogla, da ne bi...tako prikupnega otroka nisem srečala že dolgo časa :)