prosim, naj se javi tisti....

....ki ve, na čem so bili ustvarjalci tega filma!!! :D jst bi tudi!!!

latest hits...

To je pa eden izmed hitov iz službe. Sicer bi si zaslužil mesto tukaj tudi komad od trnovega grma, samo ga ne najdem! :)

Ko z neba se kruši zvezdni prah,

ko na nočnih stezah se izgubiš,

ko čarovnice igrajo šah.

Pesem je zdravilo za strah.

Ko vse kažipote skrije vrag,

ko človeško sled zakrinka mrak,

ko ne veš kje je domači prag.

Pesem je zdravilo za strah.

voda, lesk in jabolka

Getzobus

Sušec

Jabolka z vrta

Ja! Tale jesen je prav smešno čudovita. Od silnega dežja in melanholičnega neba v prestolnici, postane človek rahlo "čiv-čiv". In potem pride na jug, čisto slučajno v mesto priložnosti. In kje drugje, kot tam, ga pričaka sončen vikend, poln čudovitih razgledov na polne jablane, polne struge, polne preše, polno, polne, polni, polno....

In!
Zgodilo se je sledeče:
- Getzobus je bil deležen notranje nege
- Sušec je končno vsem nejevernim Tomažem dokazal, da so res trenutki, ko si ne zasluži svojega imena
- jablane so krcate velikanskih sadežev, preše tudi, sokovi, ki se ven cedijo pa so enostavno božanski! p.s. bogato sezono na domačem vrtu gre verjetno pripisati strokovnemu obrezovanju drevja spomladi. :)

Tako! In naj še kdo reče, da za dogodek tega vikenda štejejo lokalne volitve!!!

ne vem zakaj, samo danes ne gre iz glave...

NABRUSIMO KOSE

Nabrusimo kose, že klas dozoreva,

že žetve bogate napočil je čas.

Naj jeklo zapoje, naj pesem odmeva,

nabrusimo kose, zrel je klas.

V boj za svobodno življenje,

gre klic od vasi do vasi,

ker sicer nas čakata sužnost, trpljenje,

za nas več izbire druge ni.

Na gruntih nam davno že banke sedijo,

obresti in davki nam pijejo kri.

Od žuljev se naših pijavke redijo,

zaman kmet znoji se in trpi.

O čujte nas, mi smo prodani,

oj kmet, spametuj se, spreglej.

Zdaj plug naj počiva, le vkup vsi tlačani,

nabrusimo kose, hajd naprej.

Nekje je dežela, kjer vlada svoboda,

kjer srečen je kmečki in delavski rod;

tam kmeta ne guli nobena gospoda,

kdor dela, uživa truda plod.

Mi bratje smo vaši po rodu,

Slovenci le urno na plan!

Naš čas je napočil, dani se na vzhodu

in žetev je zrela, kose v dlan!

It's been 20 years...

...since this was no.1! o!!! je...la cesta!!! 20 let???

...I'll be seeing you...

being in a strange, but not sad mood

just a walk in the woods

Končno sem se odpravila na obisk k sorodnikom. Kljub "napornemu" večeru, ki je bil v svojem bistvu prav čudovit in neponovljiv, sem zbrala dovolj energije, da se odpeljem ob Savi v smeri Litije.
S teto sva po dolgem in počez prebrskali gozd nad njihovo hišo. Nabrale polne košare kostanja in se vmes spotaknile še ob par jurčkov in lisičk.
Gozd pa ni bil napolnjen le z gozdnimi sadeži, nas - homo sapiensov - se je tudi kar nekaj podilo tam naokoli z istim ciljem.

Jesen je tukaj - to je dejstvo. Gob pa je kot gob po dežju.

Po treh urah raziskovanja sva prišli domov. Sestrična se je že zgodaj sukala po kuhinji in pekla najrazličnejše sladke dobrote, ta mala nečakinja, ki je v bistvu že cela frajla, pa je po tedenskemu šihtarjenju v prvem letniku srednje šole, "mrcvarila" svojega Bučkota - Bučija - sila interesantnega zajca črno bele barve.

In sem šla nazaj... jaz, kostanji in poln prtljažnik dobrot izpod Janč. :)