srečanja, ceste in gosenice

popolnoma sem zanemarila tole beležnico. ja, ja, sej vem kaj bosta rekla oba bralca teh zapisov - samo zato, ekr si na fejsiću in vse objavljaš tam. res je. zaradi fejsića sem popolnoma zanemarila zapisovanje tukaj in rade volje bi obljubila da bo kaj boljše, vendar ta trenutek to ne zmorem.
za mano je prekratek skok v Bobo. počutila sem se kot gastarbajter, ki celo leto služi denarce v tujini in se enkrat na leto odpravi domov na počitnice. sam jebela cesta, tri tedni so čisto premalo. najprej en teden jokaš, ker si spet tam, potem si kao v redu, potem pa zadnji teden spet jočeš, ekr veš, da se bliža dan odhoda.
ne bom opisovala vseh prigod in dogodivščin, ki so se ene načrtovane ene popolnoma ne, v teh treh tednih zgodile, te raje opisujem v živo, ko lahko zraven še maham z rokami.
za pokušino popam par slik...z grozo sem zadnji dan poti, ko sem se svaljkala v svoji superduper luksuzni postelji, ki mi jo je v istanbulu plačal turkiš erlajns, ugotovila, da sem ves čas slikarila z najnižjo možno resolucijo - res ne vem kaj sem razmišljala...
zato so slike, kar so...lahko rečem, da je to definitivno doupst z najslabšim fotomaterialom kadarkoli!

torej, je prostor za izboljšave - obilo njega!

p.s. se bom potrudila, da bom v prihodnje bolj pridna. ;)