madonca brez konca...

pa saj ne moreš verjeti.... z Vesno sva se še v petek tolkli po glavah, da sva se sploh spustili v to avanturo, in potem  prideva, odvrtiva in madonca! zmagava!!! ok! saj sva zmagali že kdaj prej - v taborniški kategoriji, ma halo??? zmagati absolutno pomeni to, da sva bili najboljša ekipa od 28ih, da sva premagali zagnane mladce, ki so prišli v cilj v kakšnih 3 urah - me pa v 6ih??? in ja, ravno to je največji čar bičikleta žura - to, da ne veš, kakšna je optimalna časovnica in to, da se zabavaš na kontrolnih točkah in ves čas vrtenja med čudovitimi istrskimi vasicami...
in ko imaš priložnost vse to početi v tako dobri družbi, kot se pri tabornikih vedno najde, lahko rečeš samo, da je vse skupaj sila neprecenljivo...in da zadeva preraste v kič, se zvečer še dobiš z "babami" in se imaš super, duper, fantastično...se smejiš, se hecaš, ješ super nedeljski zajtrk, se sončih na belih skalah...
ah, življenje je lepo!

 ekipa, po prvem vzponu...čokolatna teljta v akciji

 in že 10 minut po štartu se zgodi prvi "gumidefekt"...

 ...ki ga je seveda "rešila" vesnina roka in videsport palčke (še dobro, da so naju imeli zraven...)

 nasmeški med spustom

 čudovite vedute pod grbci

 padna...zelena Istra...kucelj na kucelj...

 ...majstra karte...

 in evo nas - ekipa Stari mački in ekipa Čokolatna teljta v cilju

 in presenečenje! absolutna zmaga Čokolatnih teljt z glavno nagrado...bičikletaaaa

po švicanju pa zasluženo namakanje...v san simooooooonnnnnuuuuuuuu