malo prej sem se spotaknila ob eno smešno ljubezensko pismo, ki sem ga prejela enkrat v tem letu od mladinca v Bobju, za katerega ne moremo popolnoma garantirati, da presega dovoljenih 15 ali koliko že let :) potem pa siva knjižica, kamor sem beležila prvih par dni (kot vedno to gre pri meni in potovalnimi dnevniki) mojega prvega srečanja z burkino...
nekako takole gre:
BURKINA 2011
ponedeljek, 4.7.2011
tako! pa začnimo, pa podimo. prvič burkina! prvič sama! prvič pošteno strah > no, to bi bilo po moje "radoverah" (strah iz fjrbca). zgodaj zjutraj štarta karavana iz bistrce. vj me založi s svojim kruhom in me dostavi v trst. tam se vsedem na vlak, kjer se začne dnevni samaritanski podvig. 1) žrtvujem se starejši gospe in se namesto nje izpostavim ledeni klimi, 2) iz prve roke se seznanim s problemom prtljage in scanja, 3) doživim kaos marco-polo letališča, 4) letim v mesto pod železnim stolpom, 5) v parizu posvojim totalno izgubljeno burkinko in njenega lepega otroka. varno ju dostavim do ouage in ju predam sorodnikom. zgodi se prvi nateg, kjer se: (tukaj je narisana roka, ki kaže dva prsta) = 10 ? Burkimatika, (sledi narisana sim kartica) - sim kartica ne gre v zaklenjen telefon :(
namestim se v pavillon vert, pljuckam tonik in uživam v tišini (op.dandanes - to je zagotovo velika laž tišina v ouagi????) UPS! piše sparini. - torej: uživam v sparini. do tega trenutka me ne piči še noben komar. :)
torek, 5.7.2011
vroče kto pes. teče iz vseh lukenj in por. zajtrkujem s sosedo iz hotela - simpatično danko saro,m ki je tukaj že dva meseca in dela v sirotišnici. potep po mestu je svojevrstna dogodivščina. motorji, kolesa, avti, kamijoni > ni da ni. ogledam si grand marche, kjer me hočejo mladci prepričati, da si ogledujem njihove izdelke (op.danes - mater, že drugi dan sem bila tako pametna, al kaj?). issa me iz "simpatičnosti" vozi okoli - zdelo se mi je da pričakuje denar, pa ga ni. no, kdo ve kje čaka? sedim v zaki, pijem hladen đus, vem, da bi na ulici dobila cenejšega, vendar mi ni žal. je mir, je senčka :) in je čudovit oboževalec - oranžnoglavi legvanček. :)
popoldne ubijamo vročino s sosedo v senci. klepetava, pripoveduje o svoji izkušnji s fantom slovencem, ki je po opisu sodeč pravi, kleni slovenček. zvečer si privoščimo večerjo v hotelu - prvovrstni hamburger in pomfrit (op.danes - jaj, če bi takrat vedela, kar vem danes o burkinski hrani in sosedi z najboljšimi avokadovimi sendviči - a ne mati Adamič?). seveda vse splaknemo s pivom ali dvema. pridruži se nizozemka, ki jo je strašno stisnilo v hrbtu. skupaj iščemo rešitev sarinih vprašanj. do 21h nam jih ne uspe najti.
sreda, 6. 7. 2011
noč je bila svojevrstni odbitek. vetrovi, dež je lil kot iz škafa - pred vsem tem pa sem se zbudila totalno prešvicana. potem, po dežju, sem se celo pokrila. :) zjutraj potegnem do 9h, pojem zajtrk in rentam bicikel (op.danes - sem bila pa kar pogumna, danes ne vem če bi upala biciklirat po ouagi)- juhu danes bo ouaga še bolj kaotična kot je bila do sedaj. parkiram pri pošti, grem na net - ni povezave (op. danes - nič drugače). grem v zako na sok, še prej pa počekiram galerijo nuance - šik stvari, vse precej drago. v zaki pljuckam đus od ananasa, nakar pride mimo domačin, ki živi v nemčiji. strokovno ugotovi, da govorim perfektno nemščino (op.danes - ne vem al sem zamolčala kaj v ananasovem soku, al je pa on zamolčal kakšne substance - jaz pa perfektna nemščina???) - sirota jerica!!! želi, da bi skupaj šetala okrog in gladko malo zbežim. zdelo se mi je, kot da ga je evropa že malo pokvarila (op.danes - kakšna čudna razmišljanja so bila to? :)). poletim v hotel, se malo očedim in nadiham, nakar k meni prisede eno zanimivo bitje benoit po imenu. frenčl, ki je nekje po poti izgubil svoj naglas. odpraviva se po mestu, beživa pred tečnimi prodajalci na tržnici, nakupiva sadje in najdeva pravo mesto za brakino (op. danes - pivo). v mraku se vrneva nazaj, srečava saro in skupaj odletimo ven. pridružita se nam še dva lokalca, nas peljeta v super restavracijo, za katero je še boljši maqui - dikač. super zažuramo do polnoči, odidemo nazaj, se težko poslovimo (op.danes - hm..ne razumem čisto tega dela) prepričani, da se kmalu spet srečamo v sloveniji. (op. -ou jea..obožujem te plane katerim botrujejo velike količine piva :) )
četrtek, 7. 7. 2011
jutro - slabinja. taksist čaka, najel je mercedesa (dina? kje si?) - op.danes...hm, so bili pač drugi casi - a ne da dina? pojem zajtrk, spijem kafe > letim na TCV postajo > divja vožnja v bobo > prispemo > taxi prepričan da ve, kje je kafuli (op. danes - tale vožnja, mi še do danes ni jasna in kakšna sreča smao je bila, da smo našli tale naš kafuli takrat) me pelje tja > seveda ni vedel > po titovih navodilih pridemo do cilja > namestim > pride seydou > herve > ... zvečer me seydou pelje v mesto, trgovino, večerjo (op. danes - dve leti sem rabila, da sem ugotovila v katero restavracijo me je takrat peljal - mande je šik, ni kaj). kliče eva :), tuš, spanje
petek, 8. 7. 2011
zjutraj zgodnje bujenje. zacharija že spil kavo (op. to je bil predavatelj za naše tkalke - naravna barvila) in pripravil vse za nadaljevanje tečaja. ob 8h se začnejo zbirati tkalke > noro vzdušje, heci, smeh, resno delo, umirjen profesor,... > super so tele naše tkalke !!! začnemo s tečajem dioule - somogodo > wakakene, danse > n'se. zvečer greva s hervejem na žur v divjino. super plac (op. danes...hm....ne morem verjet...tale plac je imel posebno zgodbo v preteklem letu...), fajn ljudi > govorim francosko. na poti domov crkne motor, takrat prileti mimo nek vodič, ki ga herve pozna, nam da njegov motor in gremo dalje (op. jap...tole je res nekaj čudovitega..tale nesebična pomoč...). v kafuliju varnostnik srfa po netu, skajpa...(op. to ni bil bogdan!) dokler se ne prelufta soba, počnem isto tudi jaz
waw..kar ne morem verjet...tole pa je prineslo kakšno solzo v oko...sej vem, nikoli se mi ne da pisat teh dnevnikov - sploh če sem sama, ko nas je več še nekako sfolgamo...sam to brat za nazaj ej pa res neprecenljivo....
uf..zdej pa zalepim še kakšno fotko od ta prvič...
3 comments:
Prvič drugič, tretjič....stotič. Burkina bo vedno srčna :) sem se nasmejala tudi jaz. Škoda, ker nisem jaz pisala prvič... no, sej deloma sem... prve minute mi bodo vedno ostale v spominu samo po tem, da sem imela občuteč, da sem tam že bila, da sem prišla domov in ... da so se mi prvih 15 minut na motorju med unim prometom stresle noge :) .... mercedezi pa v mojem prvič niso bili več aktualni :D ...je pa res, da nama je Mali s Sanjo ob zadnjem odhodu zrihtal mercedeza do letališča...takega, da sem na parkingu pri letališču jaz držala cel avto namesto bremz, ki jih itak očitno ni bilo... kakšna je bila tapeserija tega mercedeza pa ve samu buh al pa nekdo, ki se je v njemu vozil enih 30 let nazaj. :) ah, pogrela si mi srce s tem dnevnikom. Vsaj tisti del, ki je tle, en del srca je itak stalno na toplem v Burkini <3
p.s. Sam naslov je pa zelo dvoumen :D:D
hahaha...sam res...bom kej popravla :)
Post a Comment