uf, čas spet nekam leti. imam obiske, lahko se zgovarjam na njih, da že ves mesec nisem uspela nič napisati, niti prilepiti kakšne sličice. dobro, bom delila odgovornost za to neaktivnost na obiske in strelo, ki je tako nepričakovano, sredi noči - no, enkrat proti jutru, tako nesramno scvrla modem. in spet smo tukaj. obiske sem poslala v Banforo, modem smo nabavili in vuala, ni več izgovorov.
nedelje so svete. resno. edini dan, ko se lahko resno odklopiš in če imaš še srečo z vremenom lahko zadeve kaj hitro postanejo kičaste. tako smo prejšnjo nedeljo šli pohajat do čudovitega kanjona, se tuširali pod slapom, jedli divje gozdne sadeže...aja, na poti tja sem uspešno zacahnala nov opeklinski suvenir, ki se počasi, počasi zdravi....
kičarija na kubik
tušing
vuala, tkle je in tkole imamo
kar naenkrat je postalo vse zeleno
potem se je zgodila strela in modem - no, to sem že povedala. in da ni dolgčas, nam je zmanjkalo tudi plina. kamoli sreče, dobit plin v nedeljo zvečer je v vsem boboju sila nemogoče. zato smo nadaljevali s plinsko odisejado še ves ponedeljek, dokler nisem ponosna na portapaku moje Yamahe v KAfuli dostavila lepo, novo, predvsem pa polno bombolo. vmes smo se znašli po domače in zvarili jutranji kofetek na ogljčku. o tem, koliko časa smo rabili, da ga zakuhamo, ne bomo. :)
brezplinske zadeve lahko resno škodijo zdravju
kafetarjat
surovine
vmes smo prisostvovali na zključku šolskega leta v šoli, ki jo obiskuje Mikael. Dino je doletela čast, da je celo podelila nagrade trem najboljšim v tretjem razredu (kako ponosne smo bile tete, ker je bil med njimi tudi naš Mikael).
ekola, med podelitvijo priznanja drugemu v razredu :)
včeraj smo si privoščili na polno. dan je bil prečudovit. svetloba je bila popolna, Koro, mala vasica na orjaških granitnih blokih je bila še posebej lepa. vodička Awa in njen sinko Oussman sta naredila obisk te vasi posebej čaroben. še nikoli se nismo tako zabavali in počutili tako domače. pihal je lahen vetrc in senca na skalah na vrhu vasi je bila popolna za opoldanski počitek.
vrtec pod skalami
afnguncing na vrhu
:)
letina kozic je odlična, na vsaki skali vsaj ena
usa, usa, u-sa-sa, pipi, duga, čarapa...
aaaa, čisto moja-moja
zdaj skoč,...
...daj, skoči, napreeeej!!!
potem smo pa odpeketali na rojstnodnevno kosilo in guncali afne in jedli cvrtje in piščanca - življenje je lepo!
guncali afne
jedli piščanca
vetrc, oblaki, pa to
pa smo spet skupaj
ekipa!
malo manj lepo bo kaj kmalu, ko bo treba pakirat kufre, ampak vsi modreci tega sveta pravijo, da je treba oditi, da se lahko vrnemo.
čisto možno je, da bo naslednja objava na mojem blogiću spisana kje v varnem zavetju Marianos hotela v samem Parizu, kjer bom preživela 10dnevno uvodno evropejsko šok terapijo preden se vrnem na rodno grudo...
če bodo pa bogovi prijazni, pa take, pa to, pa se mogoče javim že kaj vmes.
vole vas polona, vida, bida i maimouna!
No comments:
Post a Comment