vročina nas tolče, ventilatorji se vrtijo in ni ga lepšega od reza elektrike sredi noči... takrat se zbudiš v mlaki znoja, zunaj ne povleče tista najmanjša možna sapica...in se vrtiš z enega konca postelje na drugega in čakaš, da se te SONABEL usmili...oh....čudovito je...čez dane še gre, ampak te noči so pa res poseben izziv :)
in kaj je lahko še lepšega kot to, da ventič niti prav ne dela...ampak danes imamo majstra na delu..skače sem in tja in se trudi po vseh svojih močeh...in če bo sreča mila, bogovi na naši strani, bo danes ventilator popravljen in SONABEL ne bo rezal ponoči...
in male geckote to nič ne moti. ne. oni se veselo preganjajo noč in dan po hiši. vsi se jih bojijo, jih preganjajo in ubijajo, nam so pa tako lepi. in sploh tile ta mali dojencli, ki se tako lepo zalepijo na stekla naše knjižnice.
jupija za vročo Burkino!
ijoj, sploh se ne vidi ventiča!
mali prilepljeni :)
No comments:
Post a Comment