versko prepričanje: A N I M I S T K A

ekola, pa ga imam. jebela cesta, da se ne spomnem, če je med popisom prebivalstva, ki sem ga delala pred leti, možnost postavitve križca pred opcijo animist, ma ziher sem, da obstaja opcija drugo. :)
danes smo se odpeljali v Dafro. dve leti in pol sem se otepala tega svetega kraja zaradi strahu pred orjaškimi somi, ki plavajo v tamkajšnjih bazenih. enkrat na začetku tedna, ki se danes končuje, pa sem v pogovoru z enim prijateljem sklenila, da grem in opravim eno žrtvovanje (ker se ga da delat tudi za druge).
po vseh feštah s katerimi smo obeležili 8.marec (ki se tukaj praznuje sila resno - do te mere, da so uradi in šole zaprti), smo se vsi malček utrujeni dobili na rondoju cinqantinaire. pod mogočno betonsko konstrukcijo smo počakali na zamudnike in se premaknili do prve točke: nakup žrtve. izbrali smo kuro, jo plačali po ceni toubabou (ekskluzivno za nas, belce - in naj omenim, da sem bila edina predstavnica rase). po vsej kregariji in nestrinjanju, je mali prodajalec popustil samo za 500. ok. to smo rešili. in soborka bobojskih poti, mogoče se tebi ni uresničila ta želja, ampak jaz sem se danes imela čast vozit s kuro, obrnjeno na glavo, čez cel sarfalao. :) točka dva: obisk cabareja - bi se reklo po naše pivnice - kupila liter in pol doloja - lokalne pive iz lokalnih žitaric (sorgho rouge). in akcija dalje. pred samimi klifi Dafre dobimo Bobo čeja - vaščana, ki bo za nas opravil komunikacijo z Dafro. ga naložimo in odpeketamo. s kuro v roki, čez klife, spust v kanjon. prometa precej, perja in kož še več. natančno se ne bom spuščala v vse procese, ampak prisotni občutki so bili vseh vrst. od sila sproščenega, resnično prostnega stika z naravo in nekakšnimi otipljivimi bogovi, do tistega, ko mi je šlo pri samem mestu žrtvovanja, fetišu skoraj malček na bruhanje, ampak sem se držala pogumno in opravila vse "propre", kot je rekel moj dežurni "žrtvovalec". ko smo nahranili ribe z notranjimi organi (ula! upam, da prizora orjaških, hlastajočih, brkatih žnabelj ne bom podoživljala v sanjah) smo spečeno žrtev pohrustali.
hvala ti Dafra, ko bo želja uslišana, se pridem nazaj zahvalit, tako kot sva se zmenili. in mogoče kdaj vmes uletim še s kakšno svojo željo...

 eno tihožitje s poti

 bobo-če je bil prava faca

 all stars nasmešek brata in sestre Traore

 vse poti vodijo do soteske

 vsi smo šli dol, nazaj gor nas je šlo malo manj...

 lepote tega niza klifov so vedno lepše

jablanca :)