polonavida: vse niti so v ženskih rokah in pika!

začetek letošnjega šolskega leta sem definitvno začela popolnoma neobičajno. prvoseptembrski stres, nova navodila, spremembe, selitev iz sene sobe v drugo, lepljenje znakcov na obešalnike in ležalnike, pisanje LDNja in priprav, in pa tudi kreativne odmore, odlično jutranjo kavi v kleti, konec koncev tudi tone pire krompirja...ves ta šolski "protokol " sem zamenjala za malce drugačnega. ostajam zvesta šolstvu, izobraževanju. skupaj z našimi izkušenimi tkalkami namreč organiziramo 15dnevno (zaenkrat) izobraževanje - tečaj tkanja. Tečaj organizirajo nune - sestre benediktinke, ženske so pa večinoma bodisi mlade mamice, ali pa starejše gospe - tudi udove, brez lasnih prihodkov, iz neurejenih družinskih razmer,...v glavnem nič kaj lepe zgodbe. poleg žensk je na tečaju še Thiery, hendikepiran fant z neverjetno željo po delu in učenju. Drugače že obvlada tkanje, vendar na drugačnih statvah, predsvem pa ga je zanimal tisti del tečaja, kjer smo barvali niti..
ja. tako nekako, v vlogi tehnične asistentke asistiram na tečaju, se učim dioula jezika, osvajam nov besedni zaklad - predvsem s področja tkanja, barvanja...
na tečaj hodijo seveda tudi otroci. mame dojilje jih imajo s sabo in jih lepo, brez kakšnega pretiranega nadzora puščajo tam, sredi "parcele". super jih je videti, kako naravno poteka vzgoja znotraj družine. brez pretiravanja, hudega zaščitniškega odnosa...vse skupaj z eno zdravo mero "kmečke pameti", ker ne zmanjka časa za zabavo, crkljanje in obilo, obilo smeha.
drugače pa zadnje tedne v boboju na polno dežuje. v ouagi so imeli precej hude poplave, da o tistih v sosednjem Maliju sploh ne govorimo. tukaj nam gre v redu. kanali se ob močnem deževju sicer takoj napolnijo in tako voda preplavi ulice, najbolj zanimivo od vsega pa je, kako neverjetno hitro se vrne življenje nazaj na ulico. Neha deževat, odplakne vso vodo in vuala, že se spet vse kadi od roštiljev, že so kikirikiji na mizicah in koruza na žaru.
prav zanima me, kako se bo spremenilo življenje v mestu z začetkom šolskega leta. kradljivci naših gvajav ne bodo več "nagajali" po dvorišču, predvidevam, da se hrušča in trušča izza zida KAfulija tudi ne bo slišalo, saj bi se skorajda moral preseliti za šolske zidove. ŠE par tednov in začnejo tudi tukaj... bom kaj več o tem napisala kdaj drugič...zdej grem počasi malo ven, zvečer gremo pa na novo seanso plesa...jap, očitno se bom v tem leu pošteno naplesala. :)
heja, hejjo... pa seveda - da ne bi pozabila... danes je poseben dan. imela sem to srečo, da sem sredi kafulija lahko odkrulila in silno zafušala moj kombi solo. punce so me poklicale iz kranjske gore, kjer potekajo intenzivne vaje pred začetkom nove kombi sezone...prav super popestritev vikenda...mislim, da bom cel vikend prepevala naše pesmi, vmes malo navijala - za naše košarkaše in tukajšne fuzbalerje, ki danes igrajo tekmo z Gabonom. Gremo naši, gremo naši!

uživajte, pa naj vas tale september preveč ne zdela!
Jupija iz boboja!
polona vida bida