eto mene. prvi zapis iz burkine - no, če smo enu malu bolj natančni, iz boboja. vidim, da ste sila lačni novic in ekola, bom nanizala par ta najbolj aktualnih. sicer je od mojega odhoda minilo šele 6 dni, pa vendar se zdi kot bi bila tukaj že vsaj mesec.
vse se je začelo že med pakiranjem v bistrci, ko sem se borila s kilažo kufrov. ko sem vse spedenala, sem iz varnostnih razlogov, predvsem pa uničenega "fršlusa" dala svoj kufer zavit v folijo. tako je rdeči piščanec prestal skupaj z naramničarjem mamutom preizkus pri teti za šalterjem, ki je dovolila, da gredo gor še tiste tri kile, ki so bile čez mejo dovoljenega. še danes sem prepričana, da je gospa, pa dejmo rečt, da ji je bilo ime giuliana, točno vedela, da kuforv ne bom še nekaj čas videla in da bi lahko za toste tri kile gat in modrcov spakirala v ta majhen ruzak. no ja - seveda jih nisem, pa tudi dina me je prepričevala, naj si v točno ta ruzak zbašem vsaj ščetko, ker nikoli ne veš... no, zdaj vem. že v tunis mso prišli s smrdljivo sumljivo zamudo, potem smo lepo leteli ouago. sosed je bil sila prijazen in simpatičen burkinec, ki dela v vincenzi. hrana je bila okusna, stevardese in stevardi prijazni, pilot je izbral pot brez turnulenc - vse super. no, in potem ni bilo kufrov in sem prijavila izgubo, stric me je potolažil, da pridejo v ponedeljek, še najbolj od vsega pa me je potolažila vrsta čakajočih za menoj - vsi brez kufrov.
medtem ko so kufri že leteli v bamako (vsaj oni, če že jaz ne morem), so me na letališču že veselo čakali. v ouagi nas je gostil bashir - noro prijazno gostoljublje. hvala še enkrat!
v petek zjutraj smo se spakirali v bani. sahel je res nekaj posebnega. okolje se lepo spreminja, rastje se redči in kaže v drugačni luči. bani nas je lepo sprejel, mošeje so me popolnoma očarale.
ljudje so bili sila prijazni, koz je bilo veliko in tuareški čaj na skalovju je pasal ku sam hudič.
vseh 8 mošej v tej mali vasici je potrenih temeljite prenove, velika mošeja jo je bila deležna pred kratkim, edino kar niso še uspeli popravit so stolpi. ostale mošeje, ki so razmetane naokoli so precej bolj utrujene. mihaela se trudi na vse pretege, da bi država s pomočjo parih organizacij obnovila in vzpostavila en sistem vzdrževanja. kaj več o tem lahko preberete tukaj.
no, potem smo se z oslom odpeljali do bližnjih rudnikov zlata. luknje, ki izgledajo kot ene vrste vodnjaki skrivajo v sebi te zaklade bogastva in zla. otroci sicer ne delajo več v rudnikih samih, ampak ... tudi možje, ki cele dneve preživijo v teh luknjah...
na poti domov nas je vse skupaj z oslom zajela nevihta. in ko je človek oblečen v vse kar ima in ga ornk pere, mu ne presotane nič drugega, kot da si iz rute naredi gate, pri gospodarjih sposodi eno veliko ruto za naredit kiklo in to je to.
in ja, v baniju lahko za 200 CeFA kupiš zobno ščetko - neprecenljivo!
voli vas, Bida
4 comments:
Ki pa je slika kikle iz rute in gat iz parea? :)
O, ma bomo nardile en benefit za mošeje... ;)
Uživej, Bida, pa promptno javljaj. :)
sendvičarjat je bil pa zaprt?
Ej, super, Bida. Ampak tudi mene zanimata kukla in gate. ;-)
Post a Comment