očitno je bil izbrani dan za pohajkovanje po gorskem kotarju neprimeren. ali pa ravno obratno. ob koči pod risnjakom se je gnetlo toliko ljudi, kot jih tam moje oči še nikoli niso videle. vseeno pa je bila pot s platka do gor takšna kot vedno. neobljudena, divja, lepa in tiha. žal so bili vsi medvedi na plaži in nismo srečali nobenega, ma kaj nobenega, še ene stopinje ni bilo zaznati nikjer. ja, sezona češp in hrušk je v teku - vsi so na shodih v dolini.
se pa izleti v to smer vedno izkažejo za zmagovalne. najprej mal pošvicaš, potem pa shladiš ude v kvarnerskem zalivu. ah! pravljica!
No comments:
Post a Comment