ulala, kako ta cas bezi

ula, tik pred nevarno nevihto smo se zatekli v en kafic - ni najboljsa ideja (kot ponavadi - kolpa98)

cabaret in tamkajsnji kozarci za dolo


chez mamu

sola pod mangovci

najboljsi zar v mestu 'vert calabas' in jetrca, srcka in zelodec ;)

hojlahoj!

verjetno se sprasujete kam sem izginila - nic bat. sem se kar tu, v Boboju. Ko clovek najde en tak plac kot je to, pa vse te ljudi tukaj, le stezka odtaca za vsemi 'turisticnimi' zanimivostmi. tako vam ze zdaj povem, da kej dosti nisem bila okrog - po vaseh tukaj blizu ze, to pa je tudi vse.

danes sem se prvic zavedla tega, kako hitro mine 20 dni, in kako hitro bo vsega lepega konec. no, tolazi me edino to, da se na poti nazaj ustavim se v parizu, cesar se neizmerno veselim - ma bi se veselila tudi podaljsanja mojega bivanja tukaj, v Boboju.

no ja - ne bomo sanjali in ne bomo izgubljali se tega dragocenega casa, ki ga imam sedaj na razpolago, da kaj napisem.

Torej, kaj naj povem, kje naj zacnem?

Hja, seveda. za mano sta dve delavnici iz programa odgovornega turizma in sicer burkinska kuhinja, ki se zdalec ni podobna Brkinski in dolo - lokalno pivo iz prosa.

Chez MAmu sem sukala kuhavnico in ribala cebulo, prala 'funjo' in cedila sline. zvarili sva enkraten dige-dige z ribo - to bi bila omaka iz arasidove mase, kot prilogo sva pa prali in zehtali, ter 4x vrgli na paro funjo - ne znam razlozit in nikakor ne bi znala sama ponovit tega postopka, mi pa lahko verjamete, da je bozansko.

Vceraj sem bila v Cabaret-u. o ne, pa ni to kar mislite! gre za neke vrste domaco pivniso, kjer zenske 'varijo' lokalno pivo, ti jo postrezejo v kalabasu,... ljudje sedijo, se pogovarjajo, se smejijo - bojda je ponavadi tam tudi muzika in ples, sam ocitno so bili vcerej utrujeni. mogoce gremo ponovit vajo jutri. :)

tako. danes sem zakljucila s tecaji anglescine, ki sem jih pripravljala ta teden; jutri gremo na en izlet, cez teden bomo se kaj naredili in vuala.

smrk,smrk,smrk,smrk,...

maham v pozdrav!!!