na poti v službo je treba nekako pregnati... in danes sem prvič šla preko sebe in... in.... joj, saj mi je kar nerodno... torej.... in.... in... v ušesa vtaknila slušalke telefona in si skoznje noter v sluhovod spustila nekaj pesmi, ki se slučajno skrivajo v telefonu....
hm...kako priznati? Ni lahko, nikakor! Ampak, kar je treba je treba. Sploh ni slabo! Razen tega, da slišim škripanje koles po PSTjevem makadamu precej bolj, kakor brez slušalk, sam glasba zjutraj pa naredi svoje... juhu!
Sicer te nimam v telefonski zbirki, sem jo pa prejle slišala in sem kar malce pozabila nanjo...in še kakšno drugo od V.U.!
Ijoj! Kaj vse človek ugotovi na stara leta?! in zakaj za hudiča moramo na stara leta pojesti največ zarečenega kruha??? :)
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment